Submit your work, meet writers and drop the ads. Become a member
DivineDao Jan 2017
Pisala bom
tebi, večna ženska
tebi, ki te ljubim*



Ne nasedaj
na sipine
mrtvih čričkov


Ne pusti se
zapeljati vzdihom
tisočerih zvezd


Na poltenem črnilu
čudežnega vsemirja
spijo mrtve in sanjajo
da še živijo.


Deklica je nosila
hladno vodo v vrču


tvojim gorečim željam,
tvojemu gorkemu glasu,
(ki mu ni bilo moč uiti ...)
tvojim lačnim ustnicam
je Eluard natrosil prgišče
zlatih robidnic in suhih sliv


Medtem je prišla
Ženska


mrzličnih korakov,
ljubeča, in lepih oči;


stopila je vesela med
visoke trave tvojih misli
in odtalila ledene angele
tvojega zamrznjenega pogleda.


Nosila ti je pisanih, dehtečih cvetov
in peresa redkih ptic
so sladko
drhtela med tvojimi poljubi.


Zapisala je nevidno, čutno sled
na tvojo minljivost,
na tvojo čudno prosojnost.


Indigo čolnički škripajo
na rdečem nebu in valovi
pljivkajočih vekov zibljejo
lepe samotne ladje.


Ona to vidi;
Sončni žarki se usipljejo čez krov,
razprta jadra udarjajo ob nebo in
kraguljčki žuborijo v nežnem vetru.


Najina rana ni indigo, ne, ni
obarvana
ne, ljubica moja, motiš se!


Najina rana je slepa
pega na soncu, bel
marmor Apolonov,
obupan krik v
praznino


zoglenelih ciklam, belih oleandrov
zdravilnega pljučnika in nečimrnih podleskov.


Vrtnice so večno posajene v kodre bujne
Venere, v njeno bisernico, v slast rodnosti.




Ti drhtiš,
Neviden fragment popolne pesmi
pleše v tebi, ljuba moja
v tebi, ženska moja
ki nosiš črne hlače
in kriliš
z majhnimi sijočimi dlanmi;

A na mehkih blazinah, prepredenimi
z metulji in travniki,
na skrivaj jočeš pred strašno tkanino ljubezni
bežiš na varno pod in pred lovilci sanj

in se izgubljaš

in se imenitno vedeš
med tesnobo izgub in upanj
zvijaš svojo mladost
rušiš in gradiš
mostove
padaš in letiš
naslonjena na črne borovce,
na vijolično luč, na
rdečkasto trto upanja.




~♡~~♡~~♡~~♡~





Ne, ne razumem te! ljubka,
puhasta čopka. Neskončno prikupna si.
Lepa si!

A tako prismojena:

Zakaj si zažgala smotko zlatega tobaka v čisti belini snega!?
Zakaj si zažgala rjava dišeča zrna!? zakaj si drugim dovolila,
da jih zmeljejo, da! zakaj si vulkanskim izbruhom pustila, da pogasijo modro oranžne plamene tvoje neomajne vere v red, v harmonijo. Ahhh ... vse je na pravem mestu!
Zakaj danes, ko se snežen dan preveša v belo megleno noč, prozorna voda vre v rožastem loncu pod rumeno lučjo
in zakaj se zdi, da Zeleno Taro za vogalom vidi le tisti, ki hoče.
Zakaj ta zmuzljivi čas prijetno ne brbota v rdečem Emo lončku, v tistem mojem najljubšem
z belimi pikami in s črnim pokrovom!? Zakaj vendar!?

Veš kaj, ljuba moja! Ni še prepozno! Lahko zamešaš esenco
Čarobnega gozda v ravno prav vročo substanco življenja
in si zvariš pravljico. Naslednjič zeleno lepoto Miyazakija. . .
Mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Od Lorce Paza Eluarda do Moderne Myazakija po Žensko
Leo Oct 2016
we walk with faces to the sky
the goddesses on earth
our words from a breathless heartsigh
we appear with old grecian beauty
and not such modern masks
it comes in hand with our ancient virtues
true to our everlasting tasks

hera; dark curls and flaming passion
striking down all who cross her
thin and wary is she

artemis; earthy flesh and midnight coils
gentle to the wild and bow-weilding
athletic and kind is she

demeter; flaxen tresses and tenderness
protecting her wards
mothering and calm is she

athena; thick legs and honey hair
raising blood-soaked war flags
wise and fearless am i
my small company fits perfectly to four goddesses
The archaic Mythologies
Were well depicted ventures of Human
Spirit to verily present acts of the absolute Nutness
An astute of a compelling question Still
Much relevant in today's lmplicit
Deconstruction of  Committing
A moral Excession.

Old Greeks came to a betwixt paradox when compairing
the two ulterior motives:  
~ a completely mad passionate love
~ a sharp cold blooded oportunistic love
Prayers and whispered wishes
To Greek gods, false gods,
Rulers of fictional realms
And still prayers echo
For strength, love, compassion;
You hold Hera in your soul,
She never bowed before mortals.
Nor averted her eyes from Zeus,
Not when storms thundered
Not when the skies shook
Lift your head, child of time,
Look them all in the eyes
And know that you have a goddess
Coursing through your veins
You are infinite, golden, ageless.
They will write songs about you
And men will weep as you leave

You've no need for prayers
Luis Mdáhuar Aug 2014
"We can say that we have crossed the threshold of myth only when we notice a sudden consistency between incompatibles"

— The End —